V soboto, 18. 3. 2023, smo se mladi planinci odpravili na Boč. Z avtobusom smo se odpeljali do doma na Boču. Potem pa smo se peš odpravili do vrha Boča, kjer je RTV oddajnik in krasen razgledni stolp. Skoraj vsi smo se opogumili in se odpravili do vrha stolpa, od koder je bil čudovit razgled na okoliško hribovje – Donačko goro, Macelj, Ravno goro in Pohorje.
Prijetno utrujeni smo se vrnili proti planinskemu domu ter se okrepčali z malico in čajem.
Imeli smo veliko srečo, saj smo videli tudi velikonočnice.
V soboto, 29. 10. 2022, smo se mladi planinci odpravili na naš drugi pohod, na Hom. Vsak je s sabo prinesel merico kostanja. Na cilju smo si ga spekli in se še malo poigrali. Potem pa smo hitro skočili vsak na svoj konec v počitnice.
V soboto, 22. 2. 2020, na lep sončen dan, smo se planinci kot pustne šeme odpravili na pohod proti Brnici. Avtomobile smo pustili na parkirišču v Libojah in pot nadaljevali peš. Med hojo smo se ozirali po pobočjih v daljavi in prepoznali Smrekovec, Uršljo goro, Golte, Dobrovlje, Goro Oljko in še katerega od vrhov.
Brnica ni tako visoka (475 m), pa vendar se od doma vidi prelep razgled na Spodnjo Savinjsko dolino. Tik pred vrhom so nas presenetili kurenti in skupaj z njimi smo še mi malo poskočili. Prijazni oskrbniki so nam postregli z okusnim čajem in slastnimi krofi.
Tokrat se je zbralo štirideset razposajenih pustni šem – planincev.
Marjetka Jordan Kopušar in Marjetka Usar,
mentorici
V soboto, 25. 1. 2020, smo se planinci odpravili na Šmohor. Zbralo se nas je osemnajst. Čeprav je bilo vreme bolj kislo, smo sobotno dopoldne preživeli v dobri družbi.
Marjetka Usar
Ob 8. uri smo se dobili v Šempetru. Z osebnimi vozili smo se odpeljali do Liboj in mimo Kotečnika do zadnje kmetije pod Gozdnikom, kjer smo pustili vozila. Pot nas je sprva vodila v strmino do kapelice na cesti Šmohor–Kal. Nekaj časa smo nato do cerkve in šmohorskih lip hodili po cesti. Na odcepu za planinski dom na Šmohorju, pri zadnjih vikendih, smo se odločili, da se bomo najprej povzpeli na stranski vrh Šmohorja, Tolsto. Na vrhu smo ugotovili, da zopet ni bilo žiga. Privoščili smo si postanek za malico in fotografiranje. Sledil je spust proti planinskemu domu na Šmohorju, kjer nas je čakal daljši postanek za malico, čaj in delanje načrtov za prihodnje pohode. Na koncu je sledila še nogometna tekma mladih planincev pri domu in po tekmi vračanje do vozil po isti piti. Druženje smo zaključili ob 12. uri.
V sredo, 11. 12. 2019, smo se planinci OŠ Šempeter odpravili na izlet v neznano.
Joj, koliko vprašanj je bilo pred izletom. »Kam pa gremo? Prosim, prosim, povejte!«
Odpravili smo se na pot proti Mozirju. Avtomobile smo parkirali na sejmišču. Nadeli smo si svetilke in rokavice ter pot začeli po sprehajalni poti ob Savinji do mostu v Nazarjah. Tam smo prečkali cesto in se sprehodili ob gradu Vrbovec. Sledil je krajši del poti po asfaltu, potem pa smo prišli na makadamsko cesto, ki nas je vodila ob Savinji do Mozirskega gaja.
Med potjo smo za nekaj časa ugasnili svetilke in uživali v svetlobi, ki nam jo je dajala polna luna.
Naš cilj, torej presenečenje, je bil Mozirski gaj z milijon in pol lučkami (za katere potrebujejo kar 35 km električnega kabla). Bilo je res lepo, čeprav malce mrzlo.
Vsi skupaj, bilo nas je 53, smo preživeli prijeten večer.
Fotografije pa naj povedo še več.
Učenci z mentoricama Meto Jordan Kopušar in Marjetko Usar
V soboto, 12. 10. 2019, smo se planinci, v spremstvu staršev, planinskih vodnikov in mentorice podali na drugi izlet v letošnjem šolskem letu. Odšli smo na Hom.
Ob 8. uri smo se zbrali pred trgovino Mercator v Šempetru, od tam pa smo se odpeljali do gasilskega doma v Šeščah (n. m. 286 m), kjer smo parkirali avtomobile.
Sprva smo nekaj malega hodili ob asfaltni cesti, potem pa smo zavili na makadamsko pot. Ta nas je vodila čez travnik, potem pa se je rahlo vzpenjala po gozdni stezi. Čudovite jesenske barve so pričale o letnem času, ki je resnično lep. Med potjo smo nabirali kostanj, objemali drevesa, se sladkali … Tik pod Homom je bil odličen razgled na Savinjsko dolino in hribovja v ozadju. Nekateri smo celo našli svojo hišo.
Okrog 10. ure smo prispeli na Hom (Dragov dom n. m. 605 m). Oskrbnik nam je prijazno postregel z okusnim čajem. Pojedli smo malico iz nahrbtnika in odšli na gugalnice. Planinski vodniki so medtem pričeli s peko kostanja. Kako je dišalo! Pa pokalo tudi! Nekateri smo se preizkusili celo v skakanju v vrečah in šlo nam je izvrstno – bili smo pravi kenguruji. Kostanj je bil kmalu pečen. Bil je zelo dober, zlasti kadar so ga olupili starši.
Okoli 12. ure smo se odpravili v dolino. Razposajeni smo zelo hitro prispeli do svojih avtomobilov in se že pogovarjali o naslednjem izletu. Kam bomo šli? Naj ostane še skrivnost.
Izleta smo se udeležili učenci od 1. do 6. razreda ter bratci in sestrice iz vrtca.
