PLANINCI – IZLET V NEZNANO

V sredo, 11. 12. 2019, smo se planinci OŠ Šempeter odpravili na izlet v neznano.

Joj, koliko vprašanj je bilo pred izletom. »Kam pa gremo? Prosim, prosim, povejte!«

Odpravili smo se na pot proti Mozirju. Avtomobile smo parkirali na sejmišču. Nadeli smo si svetilke in rokavice ter pot začeli po sprehajalni poti ob Savinji do mostu v Nazarjah. Tam smo prečkali cesto in se sprehodili ob gradu Vrbovec. Sledil je krajši del poti po asfaltu, potem pa smo prišli na makadamsko cesto, ki nas je vodila ob Savinji do Mozirskega gaja.

Med potjo smo za nekaj časa ugasnili svetilke in uživali v svetlobi, ki nam jo je dajala polna luna.

Naš cilj, torej presenečenje, je bil Mozirski gaj z milijon in pol lučkami (za katere potrebujejo kar 35 km električnega kabla).  Bilo je res lepo, čeprav malce mrzlo.

Vsi skupaj, bilo nas je 53, smo preživeli prijeten večer.

Fotografije pa naj povedo še več.

Učenci z mentoricama Meto Jordan Kopušar in Marjetko Usar

Planinski izlet s kostanjevim piknikom na Homu

V soboto, 12. 10. 2019, smo se planinci, v spremstvu staršev, planinskih vodnikov in mentorice podali na drugi izlet v letošnjem šolskem letu. Odšli smo na Hom.

Ob 8. uri smo se zbrali pred trgovino Mercator v Šempetru, od tam pa smo se odpeljali do gasilskega doma v Šeščah (n. m. 286 m), kjer smo parkirali avtomobile.

Sprva smo nekaj malega hodili ob asfaltni cesti, potem pa smo zavili na makadamsko pot. Ta nas je vodila čez travnik, potem pa se je rahlo vzpenjala po gozdni stezi. Čudovite jesenske barve so pričale o letnem času, ki je resnično lep. Med potjo smo nabirali kostanj, objemali drevesa, se sladkali … Tik pod Homom je bil odličen razgled na Savinjsko dolino in hribovja v ozadju. Nekateri smo celo našli svojo hišo.

Okrog 10. ure smo prispeli na Hom (Dragov dom n. m. 605 m). Oskrbnik nam je prijazno postregel z okusnim čajem. Pojedli smo malico iz nahrbtnika in odšli na gugalnice. Planinski vodniki so medtem pričeli s peko kostanja. Kako je dišalo! Pa pokalo tudi! Nekateri smo se preizkusili celo v skakanju v vrečah in šlo nam je izvrstno – bili smo pravi kenguruji. Kostanj je bil kmalu pečen. Bil je zelo dober, zlasti kadar so ga olupili starši.

Okoli 12. ure smo se odpravili v dolino. Razposajeni smo zelo hitro prispeli do svojih avtomobilov in se že pogovarjali o naslednjem izletu. Kam bomo šli? Naj ostane še skrivnost.

Izleta smo se udeležili učenci od 1. do 6. razreda ter bratci in sestrice iz vrtca.

Učenci z mentorico Marjetko Usar

 

PLANINSKI POHOD NA MRZLICO

Ko so se jutranje meglice počasi dvigale nad hribe in doline ter se je po zraku širil vonj po sveže opranem jutru, smo se 24. 9. 2019 osmo- in devetošolci s spremljevalci polni energije podali na planinski pohod na Mrzlico.

Sprva vsi niso bili navdušeni nad izbiro lokacije. A kaj kmalu smo vsi vedrih nasmehov in hitrega koraka premagovali kilometer za kilometer ter se neskončno razveselili pogleda na kočo na Mrzlici. Vmes smo mrzlično (vsaj nekateri) iskali gobane in jih nekaj celo uspeli najti. Na vrhu smo se okrepčali, tudi z borovničevim »štrudlom«, z malico iz nahrbtnika, ki je vselej najboljša šele, ko prideš nazaj domov, se otroško nagajivo igrali na igralih, nato pa se počasi vrnili nazaj v dolino. Nekaj najbolj vztrajnih se je povzpelo na vrh Mrzlice.

Po poti nazaj smo radostno prepevali in sploh uživali v druženju. Prikazalo se je tudi sonce, ki nas je prijetno božalo in grelo precejšen čas pohoda.

BCP

Pohod po Logarski dolini

V soboto, 14. 9. 2019, smo se planinci odpravili na naš prvi pohod, tokrat z avtobusom.

Med vožnjo smo lahko občudovali zeleno pokrajino Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter se seveda malce spoznali in poklepetali. Izstop je bil pri hotelu Plesnik v Logarski dolini (760 n. v.).

Začeli smo na ozki asfaltni podlagi in nadaljevali po gozdu – po pešpoti do slapa Rinka.

Logarska dolina je dolga 7 km in je zaradi številnih znamenitosti zavarovana kot krajinski park. Na poti smo videli številne naravne znamenitosti – balvane, nenavadna drevesa … Najbolj zanimivo je bilo drevo brin, ki običajno zraste kot grm. Videli pa smo tudi teličke, krave in celo božali osle.

Naš prvi postanek je bil Dom planincev v Logarski dolini (837 n. v.), kjer smo nekaj malega pojedli, popili topel čaj in prejeli prvi žig v planinsko knjižico. Nadaljevali smo po gozdni pešpoti.

Od parkirišča pod slapom Rinka do našega cilja je bilo samo še 15 min. Zgoraj nas je čakal čudovit pogled na slap (1120 n. v.). Zaradi dolgega padca se voda v zraku razprši v drobne kapljice in nudi prijetno osvežitev. Izvir reke Savinje je nad slapom Rinka, na nadmorski višini 1.380 m. V steni ob slapu pa je okrepčevalnica Orlovo gnezdo, kjer smo si privoščili še preostanek malice.

Po krajšem postanku smo se prijetno utrujeni vrnili do avtobusa, ki nas je čakal na parkirišču pod slapom Rinka.

Izlet je bil več kot odličen! Udeležili so se ga otroci od vrtca pa tja do 8. razreda.

Učenci z mentorico