Kadar govorimo o čebelah, vedno najprej pomislimo na med in prav zaradi medu jih ljudje najpogosteje gojimo. Čebele nabirajo na cvetovih sladko medičino ali različne vrste mane in jo odnašajo v panj, kjer jo odložijo v celice satovja. Za en kilogram medu morajo čebele obiskati nekaj milijonov cvetov. Naše čebele, ki domujejo v parku medovitih in drugih okrasnih rastlin pri naši šoli, so napolnile panj s sladkim medom, ki so ga vskladiščile v mediščno satovje. Predno smo začeli v petek, 8. junija letos, s točenjem medu na naši šoli, smo satovje vzeli iz panja in z njega odstranili čebele. To delo je opravil šolski čebelarski mojster Ivan Spasič. Sat za satom smo nato iz medišča vstavljali v ometalnik. Ko smo ometli vse sate v medišču, smo stresli čebele, ki so se nabrale v posodi, nepoškodovane v panj. S satja smo s posebnimi čebelarskimi vilicami odstranili voščene pokrovce, s katerim so čebele pokrile med, da bi ga zaščitile pred vlago. Ob vrtenju je bilo satovje iztočeno na obeh straneh. Prazno satovje smo vrnili čebelam v panje, od koder smo ga prej odvzeli. Ko je bilo točenje medu končano, smo iz točila precedili med v kozarce za polnjenje. Te moramo opremiti le še z ustrezno nalepko in ustreznimi označbami.
Člani ČK naše šole se za pomoč pri točenju iskreno zahvaljujemo ravnatelju šole, g. Urošu Vidmajerju, čebelarju Pavlu Rozmanu, šolskemu čebelarju Ivanu Spasiču, hišniku Borisu Bukšku in vsem ostalim prisotnim.
Šolske čebele smo za dva meseca preselili v Marijo Reko.
Člani ČK OŠ Šempeter z mentorico V. Toman Čremožnik