V ponedeljek, 12. februarja, smo se šestošolci malo pred osmo zjutraj zbrali pred šolo. Vsi smo bili nestrpni, saj smo komaj čakali na zabavno druženje s prijatelji in smučanje.
Ob osmih je bil odhod. Posedli smo se na avtobus in pričeli z dvourno debato, kolikor je trajala vožnja. Ko smo mislili, da smo šele na polovici poti, smo že prispeli. Smučarsko opremo in kovčke smo odložili pri recepciji in tam počakali na ključe naših sob. Kovčke smo odnesli vanje in se pripravili za kosilo. Po kosilu smo šli nazaj v sobe in se pripravili na prvo smuko. Smučarsko opremo je odpeljal kombi, mi pa smo šli peš do smučišča. Tam smo si nataknili pancarje in pričeli z ogrevanjem. Malo kasneje smo se razvrstili v skupine. V prvi so bili tisti, ki so smučali prvič, v drugo in tretjo pa so nas razvrstili glede na to, kako dobro smo smučali na testni vožnji. Po smučanju smo bili vsi navdušeni, saj smo se zelo zabavali. Smuči, pancarje in palice smo odnesli v klet, nato pa s čeladami pri sebi odšli nazaj v naš hotel. Imeli smo nekaj prostega časa. Po večerji smo se dobili v t. i. učilnici, kjer smo se dogovorili o tem dnevu in o tem, kaj se bo dogajalo naslednji dan. Nato se nekateri odšli v sobe, drugi pa s gledali Mr. Beana.
Naslednji dan sta nas učitelja malo čez sedmo zbudila. Takrat sta nam povedala, kdaj se dobimo. Oblekli smo se, pogovorili in kasneje odšli na zajtrk. Ko smo se najedli, smo se šli pripravit za smučanje. Takoj ko smo prispeli na smučišče, smo iz kleti vzeli vso opremo. Najprej smo imeli kratko ogrevanje, nato pa smo šli smučat. Nekaj časa smo smučali, nato pa smo imeli malico. Spili smo skodelico čaja in pojedli malo sadja. Po nekaj urnem smučanju smo odšli nazaj na kosilo. Kasneje smo imeli še nekaj prostega časa za počitek. Po počitku smo imeli igre na snegu. Zabavno se je bilo igrati v enem metru snega. Gradili smo utrdbe in se kepali. Nekatere je začelo zebsti, zato smo šli notri. Odšli smo na pustno rajanje in tam bili edini gostje. Vseeno smo se zaradi fotografiranja, pogovarjanja in počasne hoje tam zadržali kar nekaj časa. Ko smo se vrnili, je bila ura čez pol deset, zato smo odšli spat.
V sredo se je vse začelo enako kot prejšnji dan in oba naslednja dneva v Kranjski Gori. Budnica, urejanje, za zajtrk smo imeli na izbiro vedno enako hrano in nato še smučanje. Vendar je bilo vse bolj zabavno, saj smo že vedeli, kako in kaj. Popoldne smo šli plavat. V bazen smo šli v bližnji hotel. Preoblekli smo se in stuširali, takoj ko smo šli v vodo, pa je sledil preizkus plavanja. Vsi smo ga uspešno opravili, zato je bil že čas za nekaj iger. Čas je mineval zelo hitro. Lahko smo plavali po svoje, nekateri so uživali v masažnem bazenu, drugi so se malce pogovarjali, tretji pa so si podajali žogo. Ura je bila že skoraj sedem, ko smo skočili iz vode. Stuširali smo se, preoblekli in odšli na večerjo. Ko smo prišli v sobe, se je ravno pričela liga prvakov v nogometu, tako da so se nekateri fantje še malo podružili pred televizorjem, ostali pa so šli spat.
Sledil je še zadnji dan smučanja. V četrtek je bilo smučanje najbolj razburljivo. Le ob enajstih smo se malo umirili in spočili, takrat pa je imel jezik ogromno dela. Na koncu smo bili vsi zelo žalostni. Svoje smuči, pancerje in palice smo zložili v kombi, čelado pa smo sami odnesli v hotel. Pojedli smo kosilo in odšli počivat. Po počitku smo šli do jezera Jasna. Pot je bila zanimiva in zabavna, prav nič dolgočasna. Pripovedovali smo si šale in občudovali prelepo naravo. Vsi smo z občudovanjem gledali zamrznjeno jezero. Malo smo se fotografirali in šli nazaj. Kmalu se je stemnilo, zato smo morali na plano potegniti svetilke in odsevnike. Dobro vidni smo se vrnili v Kranjsko Goro. V središču mesta smo se ustavili in kupili kakšen spominek. V našem bivališču, Depandansi Tina, smo po večerji gledali fotografije in se pogovarjali o vsem, kar smo doživeli. Pozno zvečer smo šli spat.
V petek smo hitro pospravili stvari v kovčke, šli na zajtrk in zložili našo prtljago v avtobus. Odpeljali smo se v Planico. Najprej smo si ogledali skakalnice in nekaj skakalcev, ki so ravno imeli trening. Nato smo šli po potki do Tamarja. Pot je bila res nenavadna, saj je bilo tam ogromno snega. V eni uri smo prišli do koče. Pomalicali smo in šli nazaj. Nekateri obiskovalci so imeli s sabo sanke, da so se po poti nazaj spustili z njimi. Ko smo se vrnili v nordijski center, smo obiskali Muzej Planica. Nato smo se odpravili na pot proti domu. Pot je hitro minila in kmalu smo zagledali starše, ki so nas že čakali pred šolo. Izstopili smo, poiskali svoje starše in se malo stisnili k njim.
Vsem je bilo v šoli v naravi všeč. Spoznali smo veliko novega in se veliko družil ter zabavali. Kljub temu smo bili veseli, ko smo se vrnili domov.
Andraž Pepelnjak, 6. razred