Iz petka, 6. 3. na soboto, 7. 3. smo nadarjeni učenci prespali v šoli, še prej pa imeli delavnice. Vse je organizirala ga. Poljanšek ob pomoči drugih učiteljic in vodstva šole.
Prvo delavnico sta vodili ga. Toman in ga. Cotič. Vsak je s seboj prinesel svojo najljubšo knjigo, iz katere je prebral svoj najljubši odlomek. Smisel delavnice je bil ostalim predlagati najrazličnejše knjige in tako najti nove ideje za branje. Konec delavnice sta učiteljici popestrili z interpretacijo strašljivega odlomka iz izbrane knjige.
Ko smo postali lačni, smo si pripravili večerjo. Razdelili smo se v skupine in naredili namaz za pica kruhke, nekaj pravih kuharskih »mojstrov« pa je peklo palačinke. Bilo je izvrstno, še bolj pa nas je zadovoljil občutek, da smo vse pripravili sami (seveda ob pomoči ge. Berzelak, ge. Usar, ge. Par in ge. Poljanšek).
Po večerji smo se z go. Usar zbrali v eni izmed učilnic in se preizkusili v splošnem znanju s kvizom Kahoot! in uporabo svojih mobilnih telefonov.
Napočil je čas za večerno branje. Vsak je z nočno svetilko bral svoje najljubše odlomke iz knjig in podoživljal občutke, ki jih je dobival ob prvem branju.
Pripravili smo se za spanje. Kljub temu da smo bili kar malo utrujeni od toliko adrenalina in navdušenja nad vsem, kar smo počeli, se je ponoči slišalo tiho šepetanje. Učiteljice so ga sicer želele utišati, a jim ni ravno uspevalo. Enostavno smo morali drug z drugim deliti svoje vtise.
Ob 7. zjutraj nas je zbudil zvok budilke. Še vedno skoraj v spanju smo se uredili in pospravili spalne vreče. Povsem prebujeni smo bili šele po kratki telovadbi, ki jo je vodil Kristjan Terglav.
Po zajtrku je napočil čas za zadnjo delavnico. Razdelili smo se v pare. Po navodilih ge. Pristovšek smo z živimi barvami in igrivimi vzorci popestrili stare dolgočasne stole. Delo smo opravili odlično, hkrati pa smo zraven noro uživali.
Prišel je čas slovesa. Ponosni nase smo se veseli odpravili domov.
Prespati na šoli in se udeležiti delavnic je bilo razburljivo in predvsem nepozabno doživetje. Med sabo smo se s skupnim branjem, z učenjem na zabaven način, s pripravo večerje, ob pomoči drug drugemu in smejanjem brez konca povezali ter spoznali področja, na katerih smo močni in sposobni ustvariti marsikaj.

Ana Kumperger, 9. r.

Fotogalerija