USTVARJALNI SVET PISANJA – literarno ustvarjanje sedmošolk
Ujetost
Počutim se zaprto. Omejen imam obseg premikanja, popolnoma odtrgana sem od sveta. Še po vasi ne morem več hoditi in pri tem svobodno dihati. Moja družba zaradi karantene ostaja nedorečena; če grem ven, se lahko igram z mačkami, jih božam in čohljam za ušesi, kakor jim je po godu, pobožam našo psičko, ki je stara kot svet in ne zmore več drugega, kot jesti, piti in poležavati po njenem pesjaku. Tako ali tako pa zunaj ne morem ostati predolgo, saj name pritiska hlad in ne poseje več niti en sončni žarek. Pa še snega ni več, da bi se vsaj malo zabavala. Občasno sta moja družba sestra in brat, vendar sta zaradi šole izjemno zaposlena. Tako poteka zdaj moj vsakdan. Grenko se nasmehnem in stečem v svojo sobo. Tam imam hrčka, vendar bi zaradi družabnosti in določenih prednosti raje imela morskega prašička. Ti se močno navežejo na lastnika, in mislim, da je to ravno takšna vez, ki jo trenutno potrebujem. Zvečer se s hrapavim glasom pogovarjam z mami in nekaj časa po pogovoru zavonjam dišeč hlap sveže pečenih piškotov, ki se je uspel izmuzniti skozi ključavnico v vratih. Navdušeno stečem po stopnicah v spodnje nadstropje in zagledam posode, polne cimetovih smrečic, medenjakov, božičnih piškotov z rozinami in pomarančo in še veliko drugih sladkih dobrot. Z veseljem poskusim božični piškot, ki je bil ravno kar oblit s čokolado. Topi se mi v ustih. To na moj obraz pričara nasmeh. Pa ne grenkega, ampak pravega – iz srca.
Marjeta Povše, 7. a
ABC-božična zgodba
Angelčki, božički, darila, cvetovi – čudovito. Festival igrivih gostov, hodnik igrač. Krasne jaslice, lučke našega mesta. Praznični okraski, rožnata smreka – šarmantno. Vonj udobnega zelenja. Tukaj živim.
Iza Koren, 7. a