Menda ni naroda na svetu, ki bi bil tako čustveno navezan na čebele, kot smo Slovenci. Že stari rek, da je čebelarstvo poezija kmetijstva, je nastal na naših tleh, prav tako novejši, da je slovensko biti čebelar. S čebelarstvom se v povprečju ukvarja kar pet ljudi na tisoč prebivalcev, kar je edinstven primer na svetu. Slovenci imamo več kot 130 let staro organizacijo čebelarjev, strokovno revijo Slovenski čebelar, ki je enako častitljive starosti, čudovit čebelarski dom na Brdu pri Lukovici, čebelarji imajo svoje čebelnjake, v sklopu čebelarskih krožkov vzgajamo mlade čebelarje.
V torek, 17. 9. 2019, pa smo bili priča odprtju novega šolskega čebelnjaka, ki je nastal v plemenitem sodelovanju Čebelarskega društva Šempeter in naše šole. V ta namen smo pripravili tudi krajši kulturni program. Po odpeti pesmi Čebelar MPZ pod vodstvom učiteljice Katje Florjančič sta nastopila Meta Sedminek v vlogi škrata Kuzme in Luka Sevnšek v vlogi čebelice. Po uprizoritvi krajšega dramskega besedila pod mentorstvom Barbare Cotič Papotnik sta prvošolcem razdelila knjige ob začetku bralne sezone ter predsednika Čebelarskega društva Šempeter, Petra Pečnika, in ravnatelja šempetrske osnovne šole, Uroša Vidmajerja, povabila na otvoritev novega tradicionalnega slovenskega šolskega čebelnjaka z AŽpanji, ki stoji v našem šolskem parku.
Prav je, da izvemo, kdaj in kje je začela zoreti ideja o postavitvi čebelnjaka.
Sledi kratka kronika nastanka novega čebelnjaka:
Na sestanku čebelarjev ČD Šempeter v Savinjski dolini, 31. 3. 2019, je čebelarski mojster, ki praktično pomaga voditi tudi šolski čebelarski krožek, g. Ivan Spasič, predlagal, da bi na šolskem parku OŠ Šempeter postavili nov šolski čebelnjak. Z idejo so se strinjali vsi prisotni čebelarji in predsednik čebelarskega društva Šempeter Peter Pečnik. Po pogovoru z g. ravnateljem, Urošem Vidmajerjem, je ideja naletela na podna tla, saj je obljubil, da bo šola priskrbela vsa potrebna dovoljenja za postavitev šolskega čebelnjaka.
17. 4. 2019 je g. Ivan Spasič pripravil ves osnovni gradbeni material, ki ga je v večini kupilo Čebelarsko društvo Šempeter. S čebelarjem, g. Pavlom Reguljem sta najprej natančno izdelala načrt ter pripravila nosilno ploščo za čebelnjak.
Celotno delo sta opravila sama, prostovoljno, donirala sta opeko, vijake, tečaje, les, barvo in preostali drobni material. Štiri dni sta pri gospodu Regulju doma rezala, žagala in stružila. Z delom sta bila zadnji dan zelo zadovoljna.
13. 6. 2019 je čebelar Ivan Spasič v dogovoru z ravnateljem na zelenici postavil pohodne plošče in nanje še isti dan popoldne postavil čebelnjak ter vanj vselil čebele, ki so jih donirali čebelarji ČD Šempeter, in sicer: Edvard Plovštajner, Peter Pečnik, Pavel Regulj, Ivan Spasič in Leon Zajc, panje pa je doniral Edi Svet. Za ocvetličenje pri čebelnjaku je poskrbela Veronika Spasič.
19. 6. 2019 so učenci pod mentorstvom učiteljice Angele Pinter čebelnjak pobarvali in nanj namestili 4 poslikane in pobarvane panjske končnice. Pri tem jim je pomagal čebelar Ivan Spasič, ki je pritrdil še ploščo z napisom. Vestno je ves čas pisal tudi dnevnik nastajanja novega čebelnjaka. Nazadnje je vanj napisal: Končala se je lepa zgodba z lepo postavitvijo čebelnjaka v parku šole in tudi z lepo promocijo čebelarstva v naši lepi dolini.
Po prerezu traku in izmenjavi daril so nastopili še člani folklorne šolske skupine pod mentorstvom učiteljice Andreje Plut in Marjetke Usar. Plesalci so prvič plesali v novih oblačilih. Na harmoniko pa je zaigrala devetošolka Nika Gračnar.
Devetošolka Neža Dežan, voditeljica prireditve, je obiskovalcem, učencem, učiteljicam, čebelarjem, praporščaku, članom šolskega čebelarskega krožka, predstavniku Čebelarskega društva Spodnje Savinjske doline, Branku Valenčaku, predsednici KS Šempeter, Zdenki Jan, staršem, Predsednici Sveta staršev naše šole, krajanom Šempetra povedala, da imamo Slovenci tudi Terminološki slovar čebelarstva, da je strokovno besedišče čebelarstva posebno po tem, da ima zelo malo prevzetih besed. Slovenci smo namreč že z Antonom Janšo, ki je bil v 18. stoletju celo dvorni učitelj čebelarstva pri Mariji Tereziji, v tej panogi zelo napredni in smo svoje znanje izvažali, ne pa ga prevzemali od drugih jezikov. Slovenci zelo spoštujemo čebelo, saj smo jo naredili sebi enako. Za čebele tudi v strokovni literaturi nikoli ne zapišemo, da poginejo, temveč umrejo. Poleg tega smo izraz za matico izpeljali iz besede mati, medtem ko se glavni čebeli v panju v angleščini reče queen in v nemščini Königin. Tudi iz jezika je vsekakor razbrati, da Slovenci čebelo od nekdaj zelo cenimo.
Neža je prepričana, da bodo mladi znali ceniti delo svojih čebelarskih prednikov in da bo nov šolski čebelnjak v prelepi šolski okolici v vsej svoji žlahtnosti služil svojemu namenu. V uporabo so ga predali šolskemu čebelarskemu krožku, ki ga vodi mentorica Valentina Toman Čremožnik. Za konec jim je zaželela le še, naj medi!
Prepričani smo tudi, da bodi tudi naši prvošolci postali pravi knjižni molji in pridni kot čebelice.
Šolski novinarji z mentorico
